Jaz sem pred 30 leti kresnila z motorjem. Pobrala sem se iz tal, rekla navzočim, da sem v redu, le da imam malo čuden občutek v roki, vsedla spet na motor in se odpeljala. Da sem imela krvavo majico zadaj itak nisem opazila. Luknjičaste kože pa še manj.
Z roko je bilo pa le nekaj narobe, a nisem vedela kaj. Dokler se ni roka ohladila. In me začela neznansko boleti od ramena do prstov. Še vedno nisem vedela vzroka, saj je bila skoraj normalno gibljiva. Le pri dolečenig gibih me je zabolelo v ramenskem predelu. In ko sem malo otipala tam okoli, sem ugotovila, da mi je zrasla tretja “joška” nad srcem. Ja, padla sem na levo stran telesa - ko snop.
Potem pa akcija. Hitro do prvega soseda, da me je odpeljal v bolnico. Tam sem prestajala muke “isove”, a zdravniku se ni mudilo nikamor. Čakala sem in čakala in stiskala zobe. Naposled me je le sprejel in strokovno ugotovil zlom ključnice.
Dal mi je oprtnik in sem šla domov. Dva tedna sem se komaj dvigovala iz postelje, tako je bolelo. Po treh tednih je bilo bolje. Toliko bolje, da sem si nadela najširšo moško srajco pri hiši in šla pogumno na ples. Nisem več vzdržala doma. Že res, da nisem mogla plesati, a bila sem vsaj prisotna.
In ker je bil čas poletja, sem si privoščila tudi plavanje. Kako? Enostavno? Snela sem oprtnik, odplavala, in ga dala nazaj na svoje mesto.
Želja po plavanaju in plesu je bila močnejša od bolečin.
Po dveh mesecih, mi je zdravnik snel oprtnik, a ključnica ni šla v prvotno lego in ostala mi je buška, ki jo nosim še danes.
P.S.
Zdravnik mi ni dovolj močno zategnil oprtnika, jaz sem pa to izkoristila, da sem si jo lahko snemala. Zato pa imam še danes posledice - upornice v sebi.
In kaj ima pri tem opornica od nagajivke? Nič. Ima pa upornica v meni.
No comments:
Post a Comment